Lovci za svojega stanovskega kolega opravijo lovski pogreb. Navade so se oblikovale skozi čas in se dopolnjevale. Nekatere se še vedno lahko nekoliko razlikujejo – glede na posebnosti kraja. Ne glede na to, pa pogrebno slovo opravijo s spoštovanjem do lovskega tovariša.
Uradna oblika lovskega protokola
Pol ure pred pogrebom:
se v poslovilni vežici pred žaro/krsto postavi častna straža dveh lovcev. Častna straža se menja na 10 minut.
Ob uri slovesa:
častno stražo zamenja častno spremstvo (to lahko opravi tudi pogrebno moštvo), ki žaro/krsto odloži na podstavek/mizo pred vežico, kjer poteka začetni pogrebni del.
Pred vežico:
V primeru duhovnega pogreba, se le-ta opravi prvi. Sledijo mu ostali poslovilni govori (svojci, krajani…)
Po opravljenih govorih zapoje lovski pevski zbor eno ali dve pesmi.
Po pesmi se formira sprevod na čelu katere je slovenska državna zastava. Za njo lovski prapori, nato drugi prapori. Za čelom sprevoda stopajo trije lovci z lovskim vencem, pevci, rogisti in vsi drugi lovci. Za njimi pa drugi uniformirani udeleženci (gasilci, vojaki…). Za glavnino stopa lovec, ki nosi zeleno blazinico z lovskimi in kinološkimi odlikovanji. Za njimi en od starejših članov lovske družine s prelomljeno puško in črnim trakom ob prelomu cevi in kopita.
Ob prihodu na pokopališče:
se lovci postavijo v vrsti ob obeh straneh dostopa do groba.
Ko se žara/krsta položi v grob:
se opravi v primeru verskega obreda najprej duhovno opravilo. Po njem opravijo govor govorniki, ki pred vežico niso opravila govora. Če govorov ni, zapoje lovski pevski zbor. Po tem sledi govor predstavnika lovske družine, katere član je bil pokojni. Ta govor je vedno zadnji. Po govoru se govornik odkrije, sname vejico, jo položi na štulo klobuka in jo z obema rokama z rahlih odrivom spusti k žari/krsti. Potem se pokrije in prikloni nad grobom. Hkrati se oglasi tudi lovski rog, ki naznani zadnji lov v pokojnikov spomin. Sledi poslovilno streljanje. Po njem se ponovno oglasi rog s čimer naznani, da je lov za preminulega tovariša za vedno končan.
Lovci nato prvi v gosjem redu prihajajo h grobu, snamejo klobuke in vsak spusti vejico v grob.
Po slovesu:
se zberejo lovci v svojih prostorih, kjer imajo v čast pokojnika še lasten zaključek, ki je del njihove lastne lovske kulture.
Vir: Slovenski lovski običaji; Zadnje slovo – izdala Lovska zveza Slovenije, Nikolaj Lapuh
Posebna zahvala lovcu g. Petru Madroniču, ki nam je pomagal, da smo dobili izvod tega pripročnika
