Sožalni verzi v slovo

Sem mislila, ko si odšel:
ne bo rodil več cvetja maj,
ne bo več javor zelenel,
dokler ne prideš spet nazaj.

(Yanagiwara Yasu-Ko)

Na krajih, kjer ne bivaš ti,
nebenega veselja ni.

(Dante Gabriel Rossetti)

Karkoli počnem, kamorkoli grem,
karkoli razmišljam, ti si tu.
Poskušam te prepričati,
da mirno počakaj
ob robu moje zavesti. Vendar
vdiraš vame.
Prav povsod si:
Kamorkoli se obrnem, te srečam.

(Pam Brown)

Prej nisem vedela, kako

lahko je prazno in temno

kako lahko je mrzla luč.

Tja grem,

kjer jaz obračam ključ,

kjer stol je, muc,

kjer sploh ne vem, kdaj skuham čaj.

Spet tja v vsakdanji, prazni svet,

dokler ne prideš ti nazaj.


(Pam Brown)

Odhod grenak, zaman solze.

Kaj zvestim srcem bi slovo.

Ljubimcev ločil svet ne bo,

saj ti si reka, jaz morje.

Neskončno je modro nebo.
Neskončo je morje s svojimi kapljami vode.
In neskončno je srce v solzah.


Bolečina, ki nam v srcu tli,
te v življenje več ne obudi.

Slej ko prej čas zabriše bolečino,
a spomin ostane, nikdar ne izgine.

Življenje je minilo …

Spomine prelepe ti je pustilo,
ne pusti, da bi ugasnilo,

čeprav je minilo.

Zapel je zvon, tebi v slovo.

Poln bolečin, ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in tišina …

Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek …
Nič te ne bo ranilo.
Spi

Ne bomo tožili, ker si odšel (-la).
Hvaležni bodimo, ker si bil(-a).

Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.

    Še več prelepih verzov najdete na www.mojpogled.com